NAJBOLJ BRANO SKRB ZASE

Zakaj je pomembno, da kot visoko senzitivna oseba skrbiš za svoj živčni sistem?

Včasih se zgodi, da se visoko senzitivna oseba sooča z depresijo, antidepresivi pa na dolgi rok kljub mnogim poskusom in kombinacijam ne pomagajo najbolje oz. ne prinesejo razrešitve. Zakaj pride do tega? Razlogov je sicer več, a tokrat bi rada omenila predvsem enega.

Senzitivnost (visoko senzitivna oseba)

Senzitivnost, ki ni dovoljena in razumljena s strani okolja. Boleča želja in potreba, da bi visoko senzitivna oseba lahko bila pristna, udari ob bodeče žice sistemsko urejenega okolja po načrtu “v-resnici-ne-vem-koga”. Okolje oblikovano od “v-resnici-res-ne-vem-koga”, sili posameznika, da ne sme biti to, kar je in da funkcionira v določenih vzorcih in kalupih, ki zanj niso okej.

Kje se res zaplete pri senzitivnih?

Nismo bili rojeni s tendenco, da bi “pretirano reagirali na stres”. Rojeni smo kot senzitivni.

Elaine N. Aron

Rada bi, da razumeš, da tvoja senzitivnost ni problem. Senzitivnost ni razlog, da nekdo trpi zaradi depresije. Visoka senzitivnost je dana kot preživetvena strategija in je sama po sebi torej (biološka) prednost. Vedno je bila mišljena kot prednost in vedno bo mišljena kot prednost. Samo poglejmo v naravo in vprašajmo biologijo, ki proučuje živalske vrste. Nismo samo ljudje rojeni z visoko senzitivnostjo, ampak to lastnost najdemo tudi v več kot 100 drugih živalskih vrstah, v podobnem razmerju kot pri človeku (20-30% znotraj določene živalske populacije).

Ni podedovana senzitivnost tista, ki povzroči stisko. Problem je kronična preobremenjenost živčnega sistema zaradi stresa iz okolja ali doživete travme v otroštvu. Kadar kratkotrajnih vzdraženosti živčnega sistema pri sebi (ali pri otroku) ne pomirimo na varen način, lahko prerastejo v dolgotrajno vzdraženost, ki pogosto in postopoma vodi do depresivnih ali drugih motenj.

Kaj se dogaja z živčnim sistemom visoko senzitivnih oseb?

Kadar smo senzitivni (in seveda tudi tisti brez lastnosti visoke senzitivnosti!) vedno znova pretirano vznemirjeni ali preveč vznemirjeni predolgo časa, potrošimo določeno količino specifičnih hormonov (kortizol in adrenalin) in nevrotransmiterjev (serotonin). Postanemo … Prazni. Ko nam enkrat zmanjka teh specifičnih hormonov in nevrotransmiterjev postanemo izgoreli, depresivni.

Največji izziv visoke senzitivnosti je v tem, da senzitivnim osebam hitreje kot drugim postane preveč. Senzitivni svoj živčni sistem preobremenijo hitreje kot 80 % ostale populacije in to preobremenjenost oz. vznemirjenje živčnega sistema tudi globlje izkusijo. Ker je večina današnjega sveta manj senzitivna, se visoko senzitivni pogosto srečujejo s preobremenjenostjo oz. pretirano vznemirjenim živčnim sistemom. Dobesedno živimo v prostorih, ki niso bili ustvarjeni za nas in skušamo preživeti v svoji koži.

To je revolucija. Visoko senzitivne osebe smo pravzaprav zelo odporne in močne. A ne brez posledic …

Kadar senzitivni ne znajo spoštovati svoje senzitivnosti in skrbeti za njo v manj senzitivnem okolju, izkušajo kronično preobremenjenost ali pretirano vznemirjen živčni sistem. To se velikokrat kaže kot izgorelost in/ali depresija. Velikokrat zato v prvi fazi lahko pomagajo antidepresivi ali pomirjevala. Z namenom, da se stabilizira živčni sistem. Na dolgi rok pa zdravila ne bodo dovolj pri oblikovanju kvalitetnega in pristnega življenja. Prilagojenost namreč za senzitivne nikoli ne bo delovala. Ali nas bo popolnoma strla ali nam bo njeno skeleče želo ponudilo odskočno desko za rahločutno življenje.

Senzitivnost ni nevrotičnost

To je torej razlog, zakaj se je senzitivnim potrebno izogibati preobremenjenosti. To je tudi razlog, da nas radi označijo kot preveč občutljive ali čustveno nestabilne. Prav tako se izjemno pogosto zgodi, da na psihološkem testiranju dosežemo visok procent pri lastnosti “nevroticizma”. Ne, to ne pomeni, da smo nevrotični. Res je, da se visoko senzitivne osebe s težkim otroštvom pogosteje soočajo z depresivnimi in tesnobnimi motnjami, kot osebe, ki niso visoko senzitivne, a so odraščale v enako težkih okoliščinah. A raziskave so hkrati pokazale tudi to, da so visoko senzitivni z dobrim otroštvom malenkost bolj zadovoljni in odporni v svojem življenju, kot osebe, ki niso visoko senzitivne, a so odraščale v enako dobrih okoliščinah.

To pa je izjemno dobra novica! Kajti naša senzitivnost ne pomeni, da smo bolj dovzetni le za boleče izkušnje, ampak pomeni tudi to, da smo bolj dovzetni tudi za vse lepo – vključno z različnimi oblikami podpore in skrbi zase. Posledično dobimo več od različnih oblik pomoči, kot je npr. svetovanje, psihološka pomoč, psihoterapija, praksa čuječnosti (npr. meditacija) ipd.

Okrevanje

Tekom potrebnega okrevanja od preobremenjenosti/ depresije/ izgorelosti, je bistveno, da poskrbimo zase na boljše načine in da ostanemo zavarovani, spočiti in stabilni v hormonskem ravnotežju. Samo tako bomo lahko izkusili močne točke naše senzitivnosti. Seveda se dolgotrajna preobremenjenost, izgorelost ali depresija ne zgodijo kar čez noč in tudi, ko se enkrat zgodijo, stanje ni nerešljivo. Tudi, če smo imeli zelo težko življenje, lahko zelo dobro uspevamo. S sočutjem in pravo skrbjo se da popraviti razbolelo situacijo. Četudi to pomeni, da bodo na začetku potrebna zdravila.

Delo na živčnem sistemu je torej eden ob najpomembnejših procesov vsake visoko senzitivne osebe. V spletnem seminarju “Visoko senzitivna oseba” razložim, v čem se tvoj senzitiven živčni sistem razlikuje od živčnega sistema drugih, manj senzitivnih posameznikov, in kako lahko kar najbolje poskrbiš zanj, da se izogneš preobremenjenosti na dnevni ravni.

Seveda pa lahko začneš za svoj senzitivni živčni sistem delati že zdaj. Za naš živčni sistem delamo, ko smo v varnih odnosih. Zanj delamo, ko si poiščemo strokovno pomoč, kadar jo potrebujemo. Za živčni sistem skrbimo tudi in še posebej preko vsakodnevnih majhnih trenutkov, ko se npr. iz srca smejimo, ko pojemo, plešemo, skačemo, se gugamo. Ko se zjočemo, kadar to potrebujemo. Ko počivamo, dovolj spimo in se dovolj gibamo.

Kako pa ti najraje poskrbiš zase v obdobjih stiske?


Želiš ostati v stiku? Za dodatno podporo in nasvete se lahko pridružiš naši e-mail listi spodaj.

1 comment

Leave a Reply

%d bloggers like this: