Čustvena izčrpanost je eden od treh glavnih simptomov izgorelosti (med druga dva simptoma spada še kroničen občutek, da nič kar naredimo ne prinese spremembe, ter pomanjkanje sočutja, empatije in skrbi). Da bi lažje razumeli, kako pride do čustvene izčrpanosti moramo poznati pomen čustev.
Kaj so čustva?
Čustva so nevoljni nevrološki dogodki/odzivi, ki se ne pripetijo le v naših možganih, ampak v celotnem živčnem sistemu – od vrha glave do konic prstov na nogi.
Visoko senzitivne osebe potrebujemo na splošno več čustvene regulacije (ali več časa in prostora za predelovanje čustev), saj je naš živčni sistem od vrha glave do konic prstov na nogi bolj senzitiven. Nismo počasni na svoji poti, samo globlje potujemo.
Vedeti moramo tudi, da imajo vsa čustva svoj začetek, sredino in konec. To pomeni, da je edina pot ven iz nečesa v tem, da gremo skozi to. Vem, da se sliši včasih to prav grozljivo, saj so določena čustva surova oz. nikakor “ni fajn lupit čebule” (če so komu ljubše metafore s hrano).
Kako pride do čustvene izčrpanosti?
Čustvena izčrpanost se zgodi, ko obstanemo v sredini čustva oz ne zaključimo čustvenega cikla. Čeprav smo uspešno vstopili v čustvo in ga zaznali, pa nismo pripotovali skozi tunel do konca, saj smo se zagozdili znotraj največje teme. Čustvo je imelo torej svoj začetek, nekako smo povohali njegovo sredino in jo nato ucvrli nekam v neznano ter pri tem zgrešili pot ven iz čustva. Nismo doživeli njegovega konca, čeprav si naivno mislimo, da smo jo “poceni odnesli”.
Zaradi te dinamike je izjemnega pomena, da si dovolimo v polnosti čutiti vsa čustva. Sicer? Sicer se bomo postopoma začeli ukvarjati s simptomi na spodnjem seznamu.
Simptomi čustvene izčrpanosti
- Doživljaš notranjo izpraznjenost ali apatijo
- Pogosto si utrujen/a
- Čutiš obup in nemoč
- Izkušaš težave s pozornostjo
- Pozabljaš stvari
- Težko nadziraš svoja čustva in težko izbiraš svoja vedenja
- Izkušaš nenadne navale joka
- Si razdražljiv/a ali vzkipljiv/a
- Nimaš volje in motivacije
- Čutiš tesnobo ali izkušaš napade panike
- Čutiš, da ti je “preveč”
- Ljudi potiskaš stran od sebe
- Umikaš se iz sveta in življenja
- Svojo pozornost usmerjaš v negativno
- Izgubljaš stik s seboj
Pa vendar – obstaja dobra novica. Marsikaj lahko ob čustveni izčrpanosti naredimo sami, včasih pa potrebujemo strokovno pomoč, ki nam pomaga prižgati lučko v tunelu in skupaj z nami izstopiti iz njega tam, kjer dejansko piše IZHOD (torej ne tam na sredini tunela, ko ti ob polnoči v nedeljo obstane avto, ker mu je zmanjkalo goriva).
Kako si lahko ob čustveni izčrpanosti pomagamo sami?
- Ustavi se in prepoznaj čustva, ki jih doživljaš.
- Dovoli si jih čutiti.
- Naslovi in potrdi ta čustva na sočuten način. Npr. “res mi je hudo” ali “to, kar čutim, je res težko”.
- Prepoznaj, kar ti ni okej in kaj v resnici potrebuješ.
- Razločuj, kaj bi pomagalo zadovoljiti to potrebo na način, ki se bo občutil kot okej.
- Poskrbi za osnovne potrebe, kot so primerna hidracija in prehrana, dovolj spanca in gibanja.
- Vzemi si čas zase. Piši dnevnik ali se izrazi na kakšen drug način, ki ti bo pomagal, da se ponovno najdeš.
- Najdi ponoven stik z ljudmi, ki so ti pomembni.
- Prosi najbližje za podporo.
- Razločuj, kaj je bilo tisto, kar je povzročilo čustveno izčrpanost in naredi načrt, kako se boš temu izognil/a v prihodnje.
Si kdaj zaželiš, da ne bi bil/a tako senzitivna/en? Se ob zgodbah drugih ljudi počutiš odklopljeno/ega od sebe in svojega poslanstva in iščeš načine za manjšo čustveno izčrpanost? 8-tedenski spletni program za senzitivne je bil ustvarjen z namenom, da ti pomaga razumeti, sprejeti in negovati vse plasti tvoje senzitivnosti, predvsem tisto notranjo – čustveno, ter najti ravnovesje v svetu, ki se pogosto zdi vse prej kot tankočuten. Več o programu si lahko prebereš na povezavi tukaj.