Čustvena izčrpanost je eden od treh glavnih simptomov izgorelosti (med druga dva simptoma spada še kroničen občutek, da nič kar naredimo ne prinese spremembe, ter pomanjkanje sočutja, empatije in skrbi). Da bi lažje razumeli, kako pride do čustvene izčrpanosti moramo poznati pomen čustev.
Kaj so čustva?
Čustva so nevoljni nevrološki dogodki/odzivi, ki se ne pripetijo le v naših možganih, ampak v celotnem živčnem sistemu – od vrha glave do konic prstov na nogi.
Visoko senzitivne osebe potrebujemo na splošno več čustvene regulacije (ali več časa in prostora za predelovanje čustev), saj je naš živčni sistem bolj senzitiven. Nismo počasni na svoji poti, samo globlje potujemo.
Vedeti moramo tudi, da imajo vsa čustva svoj začetek, sredino in konec. To pomeni, da je edina pot ven iz nečesa v tem, da gremo skozi to. Vem, da se sliši včasih to staršljivo, saj so določena čustva surova oz. nikakor “ni fajn lupit čebule” (če so komu ljubše metafore s hrano).
Kako pride do čustvene izčrpanosti?
Čustvena izčrpanost se zgodi, ko obstanemo v sredini čustva oz. ne zaključimo čustvenega cikla. Čeprav smo uspešno vstopili v čustvo in ga zaznali, pa nismo pripotovali skozi tunel do konca, saj smo se zagozdili znotraj največje teme. Čustvo je imelo torej svoj začetek, nekako smo povohali njegovo sredino in jo nato ucvrli nekam v neznano ter pri tem zgrešili pot ven iz čustva. Nismo doživeli njegovega konca, čeprav si naivno mislimo, da smo jo “poceni odnesli”.
Zaradi te dinamike je izjemnega pomena, da si dovolimo v polnosti čutiti vsa čustva. Le tako se lahko v svojem doživljanju postopoma sprostimo. V nasprotnem primeru se bomo začeli ukvarjati s simptomi na spodnjem seznamu.
Simptomi čustvene izčrpanosti
- Doživljamo notranjo izpraznjenost ali apatijo
- Pogosto smo utrujeni
- Čutimo obup in nemoč
- Izkušamo težave s pozornostjo
- Pozabljamo stvari
- Težko nadziramo svoja čustva in težko izbiramo svoja vedenja
- Izkušamo nenadne navale joka
- Smo razdražljivi ali vzkipljivi
- Nimamo volje in motivacije
- Čutimo tesnobo ali izkušamo napade panike
- Čutimo, da nam je “preveč”
- Ljudi potiskamo stran od sebe
- Umikamo se iz sveta in življenja
- Svojo pozornost usmerjamo v negativno
- Izgubljamo stik s seboj
Pa vendar – obstaja dobra novica. Marsikaj lahko ob čustveni izčrpanosti naredimo sami, včasih pa potrebujemo strokovno pomoč, ki nam pomaga prižgati lučko v tunelu in skupaj z nami izstopiti iz njega tam, kjer dejansko piše IZHOD (torej ne tam na sredini tunela, ko ti ob polnoči v nedeljo obstane avto, ker mu je zmanjkalo goriva).
Kako si lahko ob čustveni izčrpanosti pomagamo sami?
- Ustavimo se in prepoznajmo čustva, ki jih doživljamo.
- Dovolimo si jih čutiti.
- Naslovimo in potrdimo ta čustva na sočuten način. Npr. “res mi je hudo” ali “to, kar čutim, je res težko”.
- Prepoznajmo, kar nam ni okej in kaj v resnici potrebujemo.
- Razločujmo, kaj bi pomagalo zadovoljiti to potrebo na način, ki se bo občutil kot okej.
- Poskrbimo za osnovne potrebe, kot so primerna hidracija in prehrana, dovolj spanca in gibanja.
- Vzemimo si čas zase. Pišimo dnevnik ali se izrazimo na kakšen drug način, ki nam bo pomagal, da se ponovno najdemo.
- Najdimo ponoven stik z ljudmi, ki so nam pomembni.
- Prosimo najbližje za podporo.
- Razločujmo, kaj je bilo tisto, kar je povzročilo čustveno izčrpanost in naredimo načrt, kako se bomo temu izognili v prihodnje.
Če imate občutek, da se težko soočate s svojimi čustvi in bi želeli morebitno čustveno izčrpanost nasloviti z usposobljenim strokovnjakom, se lahko vključite v psihoterapevtski proces. Terapija nam med drugim omogoči, da se umirimo v svojem doživljanju in ublažimo čustveno intenziteto ter tako postopoma krepimo čustveno čvrstost in zaupanje vase.