Depresija je ena tistih psiholoških tem, o kateri se čedalje več govori. Kljub vedno večji ozaveščenosti pa še vedno predstavlja tabu temo in posledično ljudem v stiski otežuje iskanje pomoči in podpore. V današnji objavi razbijem osem glavnih mitov o depresiji. Upam, da ponudijo bolj celovito razumevanje tega kompleksnega duševnega stanja, ki vpliva tako na naše fizično počutje, kot na naše doživljanje, mišljenje in vedenje.
Mit 1: Depresija je osebnostna šibkost ali preobčutljivost
Ne drži: Depresija ni karakterna šibkost, preobčutljivost ali osebnostna pomanjkljivost, ampak je kompleksna duševna motnja, ki jo lahko povzroči veliko različnih dejavnikov.
Običajno so ljudje, ki se soočajo z depresijo, notranje zelo močni. Do depresivne epizode namreč pride za tem, ko so ljudje bili močni predolgo časa.
Mit 2: Depresija je samo v glavi
Ne drži: Depresija prizadene človeka celostno. Na osebo vpliva tako na fizičnem, čustvenem, mentalnem, vedenjskem in duhovnem nivoju.
Mit 3: Depresije se lahko rešiš v trenutku, če se le odločiš za to
Ne drži: Depresija je izjemno kompleksna duševna motnja in za njeno ozdravitev ne obstaja zgolj ena sama preprosta rešitev ali zdravilo. Če bi obstajala instant rešitev ali če bi bila za njeno ozdravitev potrebna le posameznikova odločitev, se ne bi toliko ljudi soočalo z depresijo. Pogosto je potrebno veliko osebnega dela in uporaba različnih načinov, tehnik in tudi zdravila.
Mit 4: Depresijo se lahko vidi/opazi
Ne drži: Depresija je predvsem nevidna. Oseba se lahko sooča z depresijo, čeprav je nazven videti povsem okej.
Kadar jo kdo vpraša po počutju, pove, da je “v redu”. V družbi lahko pripoveduje šale, čeprav v sebi čuti veliko žalosti in praznine. Zmore spodbujati druge, medtem ko zase in svoje življenje že dolgo ne vidi smisla. Vidimo jo, kako lahko opravlja vsakodnevne obveznosti, a ne moremo videti, koliko napora je potrebnega za vse to.
Oseba, ki se sooča z depresijo je lahko fizično in čustveno povsem izčrpana, iz mentalnega vidika nesposobna zbranosti in razmišljanja, ter duhovno shirana. Ob vsem tem lahko na navidezni ravni zmore nasmeh za druge.
Mit 5: Depresija pomeni, da si žalosten/ brezvoljen/ utrujen
Ne drži: Depresija je veliko več kot le žalost, brezvoljnost ali utrujenost, ki jo lahko včasih na dnevni ravni doživljamo vsi.
Depresija pogosto pomeni dolgotrajno porušeno hormonsko ravnotežje v posamezniku, ki se lahko izraža kot težko opredeljiva fizična bolečina in telesna izčrpanost, kaže pa se lahko tudi v prebavnih težavah, glavobolih ipd.
Pomeni doživljanje globoke nevrednosti, sramu, obupa, praznine, otopelosti, krivde in tudi samo-prezira. Pomeni dolgotrajno izgubo zanimanja za stvari, ki so te prej pritegnile in izgubo zadovoljstva v početju teh stvari. Pomeni tudi samo-izolacijo in težave pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti. Oseba, ki se sooča z depresijo običajno kompulzivno razmišlja o tem, da je “nevredna”, “v breme”, da je “nihče ne razume”, da je “v jedru neljubljena” ipd.
Mit 6: Depresivni ljudje so zgolj leni
Ne drži: Eden od večjih simptomov depresije je fizična, čustvena in mentalna utrujenost oz. izčrpanost. Včasih lahko stanje postane tako zahtevno, da oseba životari oz. ždi v fazi “preživetja”. Takrat se oseba izolira od zunanjega sveta in morebiti zgolj spi. Obstoj zanjo postane neznosen in že preproste stvari (kot je npr. umivanje zob) je nemogoče izpeljati. Zdravila so takrat nujna za razrešitev.
Pravzaprav je takšna izčrpanost velikokrat posledica vseh ostalih simptomov, ki jih oseba z depresijo skuša obvladati. Npr. nenehno prekrivanje osebne stiske in nošenje mask (v smislu “vse je v redu”). Tukaj je tudi doživljanje globoke nevrednosti, sramu in krivde, soočanje z vsiljivimi (tudi samomorilnimi) mislimi, težave s koncentracijo, izguba ali pomanjkanje doživljanja zadovoljstva, doživljanje obupa, soočanje s kronično bolečino itn.
Mit 7: Depresivni ljudje so sebični
Ne drži: Ljudje, ki se soočajo z depresijo so pogosto zelo nesebični, empatični, tenkočutni in skrbni do drugih in do njihovih potreb. Težava se velikokrat skriva ravno v tem, da postavljajo druge na prvo mesto, nase pa pozabijo.
Mit 8: Depresijo si ljudje navlečejo sami
Ne drži: Depresija je bolezen, ki se lahko zgodi komurkoli in ljudje si je ne povzročijo sami.
Depresija je namreč pogosto preplet večih dejavnikov. Med te dejavnike npr. spada povečan stres, izgorelost, velike življenjske spremembe, soočanje s kronično boleznijo, neupoštevanje lastnih kapacitet in senzitivnosti, ločitev, izguba in žalovanje, izkušnja travme, zanemarjanje v otroštvu in mnoge druge stiske.
Ob branju zgornjih mitov nam hitro postane jasno, da za uspešno okrevanje od depresivne epizode potrebujemo več različnih orodij. Vsaka oseba si tekom skrbi zase nabere svoje tehnike in pripomočke. Npr. uvajanje redne telovadbe v vsakdan, primerna prehrana, strukturiran ritem spanja, skupinska podpora, prakticiranje čuječnosti, ustvarjalne tehnike itn.
Toda velikokrat je tista prva (in urgentna) pomoč obisk osebnega zdravnika in psihiatra, ki skupaj z nami presodi, za kakšno stanje depresivne epizode gre – blažja, zmerna ali težka oblika. Po potrebi ustvari načrt zdravljenja z zdravili. Kajti če je naše stanje depresije zmerno ali težko, bomo s težavo prakticirali vse druge tehnike skrbi zase, saj ne bomo imeli ustrezne moči. Zato v prvih fazah zdravljenja pogosto potrebujemo zdravila, ki nam pomagajo stabilizirati naše notranje ravnotežje do te mere, da lahko lažje skrbimo zase na dolgi rok.
Za eno od najbolj uspešnih oblik pomoči pa se je skozi leta izkazala tudi psihoterapija s usposobljenim strokovnjakom. Le-ta nas lahko podpre pri razreševanju te kompleksne duševne motnje, nam pomaga poiskati njen izvor, olajša stisko ter nas opremi za učinkovito okrevanje.