Sem Maruška

Od nekdaj so me zanimale zadeve srca in ni mi bilo težko vedeti že pri rosnih letih, da želim početi nekaj, kar bo hranilo mojo radovednost do ljudi in njihovega notranjega sveta. Kot mladostnica sem se vključila v prostovoljstvo, kjer sem delala z otroki, mladostniki in mladimi odraslimi iz različnih okolij.

Pot do psihoterapije

Želja po raziskovanju globljih vprašanj življenja me je po študiju socialne pedagogike vodila na program zakonskih in družinskih študijev – smer zakonske in družinske terapije. Po zaključenem magistrskem študiju sem nadaljevala s podiplomskim izpopolnjevanjem iz zakonske in družinske terapije ter nato še s Specializacijo iz družinske terapevtske prakse.

Danes opravljam psihoterapevtsko delo, vodim predavanja, ustvarjam spletne programe za senzitivne in kot doktorska raziskovalka preučujem senzitivnost senzornega procesiranja.

Pri svojem delu redno pridobivam dodatna znanja doma in v tujini ter spremljam razvoj sodobnih psihoterapevtskih, odnosnih in somatskih pristopov.

Kaj me v terapevtskem delu najbolj zanima

V terapevtskem delu me najbolj zanima, kaj se z nami dogaja v obdobjih, ko smo vmes. Ko še nimamo odgovorov. Ko svoje izkušnje ne znamo povsem razumeti ali zanjo še nimamo pravih besed. Ko nekaj boli, pa tega ni mogoče preprosto rešiti, odpraviti ali pustiti za sabo.

Vedno znova se vračam k vprašanju, kako biti ob človeku na način, ki ga ne sili proč od njegove izkušnje, ampak mu omogoči, da jo lahko počasi začne srečevati drugače. Kaj se zgodi z našimi čustvi, stisko in bolečino, ko jih nehamo popravljati, zmanjševati ali se z njimi boriti? Kaj postane mogoče, ko ob tem nismo več sami?

Moje delo se pogosto dotika čustvene izčrpanosti in izgorelosti, depresivnih in tesnobnih doživljanj, bolečih ali težko ubesedljivih čustev, identitetnih vprašanj, občutkov negotovosti in nepripadanja, iskanja smisla ter duhovnih stisk. Blizu so mi tudi vprašanja ranljivosti, senzitivnosti in tega, kako živeti v svetu z notranjim sistemom, ki zaznava veliko.

Prostor, v katerem ni treba hiteti

V terapiji ne spremljam samo zgodbe in misli, temveč tudi to, kar se dogaja v telesu in živčnem sistemu. Pomembno mi je, da terapija ne postane še en prostor, kjer mora človek nekaj doseči, pravilno narediti ali se čim prej spremeniti. Želim soustvarjati odnos, v katerem je dovolj varnosti, topline in sočutja, da lahko posameznik raziskuje sebe v svojem ritmu in se počasi približuje tudi tistim delom svoje izkušnje, ki jih je bilo doslej težko nositi.

V terapevtski praksi delam z zelo različnimi ljudmi in življenjskimi izzivi. Visoka senzitivnost ni pogoj za vključitev v terapijo in moje terapevtsko delo ni omejeno samo na senzitivne posameznike. Je pa senzitivnost področje, ki mu zadnjih deset let namenjam posebno strokovno in raziskovalno pozornost ter okoli katerega ustvarjam svoje spletne programe.

Z njimi želim ponuditi znanje in orodja za negovanje senzitivnosti, predvsem pa razumevanje, ki ga senzitivni pogosto najprej potrebujemo od samih sebe.

Če vas je v zapisanem kaj nagovorilo, dobrodošli, da vzpostavite stik. Spoznajte online psihoterapijo ali pokukajte v naše spletne programe.