Ko se vse zdi težje, kot bi moralo biti
Zakaj se zadnje čase zdi, kot da je vse težje, kot bi moralo biti?
Tudi najmanjše stvari — odgovoriti na sporočilo, sprejeti odločitev — zahtevajo več, kot imate na voljo.
Niste dramatični.
In niste leni.
Morda ste v stanju izklopa.
S čim je to stanje lahko povezano
To stanje se lahko pojavi v povezavi z:
- izgorelostjo (še posebej dolgotrajno izčrpanostjo živčnega sistema)
- depresijo (zlasti tisto bolj “ravno”, brezvoljno obliko)
- kroničnim stresom
- travmatskimi odzivi
- poporodno izčrpanostjo
- preobremenjenostjo zaradi visoke senzitivnosti
Pogosto gre za stanje živčnega sistema — t. i. dorzalni vagalni izklop — “freeze response” ali odziv zamrznitve.
Kaj se pravzaprav dogaja
To je stanje, v katerem naš živčni sistem preneha poskušati “rešiti situacijo” ali se boriti — in začne varčevati z energijo.
Upočasni nas.
Otopi občutke.
Oddalji nas od upanja, motivacije, včasih celo od samega sebe.
Ne zato, ker je z nami nekaj narobe. Ampak zato, ker nas naš sistem poskuša zaščititi.
Znaki, po katerih prepoznamo odziv zamrznitve:
- vse se zdi težje kot nekoč
- preprosta opravila (odgovarjanje na sporočila, e-maile, pospravljanje perila, vsakodnevne odločitve) delujejo preplavljajoče
- počutimo se otopele, prazne
- pogrešamo verzijo sebe, ki je bila živa in polna upanja
- oddaljeni smo od svojih želja, intuicije ali navdušenja nad prihodnostjo
- razmišljanje o naslednjem koraku nas obremenjuje, namesto da bi nas navdihovalo
- večina dni mine v občutku, da samo “izvajamo premike”, da nekako zdržimo
Tukaj ne gre za neuspeh. Ne gre za osebnostno napako ali šibkost, ampak gre za sistem, ki je bil predolgo časa brez prave varnosti.
Kaj dejansko pomaga
Ne potrebujemo pritiska. Ne potrebujemo še enega izziva. Ne potrebujemo več discipline.
Potrebujemo nežen, počasen, varen korak nazaj.
Postopno odtajanje.
Majhne trenutke. Majhne užitke.
Postopen stik s telesom — preden je kakršnakoli širitev kapacitet sploh mogoča.
- majhni, neobremenjujoči koraki, ki ponovno polnijo naš notranji prostor
- prakticiranje občutka varnosti
- kultiviranje lepote v vsakdanjem
- senzorična prizemljitev (topla voda, dotik, počasno gibanje)
- zmanjševanje vnosa, ne povečevanje outputa
- ponovno grajenje kapacitete — preden začnemo loviti nove cilje
Smo namreč v stanju, ki potrebuje nego in sočutje — ne prisile.
In pot nazaj se ne začne s tem, da postanemo več ali naredimo več.
Začne se s tem, da negujemo pristen občutek varnosti.
S stanji, kot je zamrznitev, se pogosto srečujemo v terapevtskem delu. Psihoterapija nam pomaga najti izvor stanja zamrznitve, olajša stisko ter nas opremi za učinkovito okrevanje.
