Skrb zase je pomembna za vsakogar, vendar je za visoko senzitivne osebe še pomembnejša. Visoko senzitivne osebe so namreč bolj dovzetne in odprte za svet in njegove dražljaje. Te dražljaje tudi globlje predelujejo. Dobra praksa skrbi zase je zato nujna, da lahko živimo zadovoljno življenje. Drznem si reči, da smo kralji in kraljice self-care rutine.
Kljub naši kraljevi krvi pa skrb zase vseeno ni tako glamurozna. Gre za to, da se naučimo razumeti in spoštovati naše senzitivno bistvo. Gre za to, da poskrbimo za dosledno zadovoljevanje svojih temeljnih potreb.
V današnji objavi delim 11 praks skrbi zase, ki so prilagojene senzitivnim posameznikom.
1. Kultiviranje občutka moči
Pri self-care rutini je pomembno, 1) da jo dejansko izvajamo in 2) da jo izvajamo v obliki, ki nam je resnično prijetna, saj je to tisto, kar nam pomaga, da se v svoji koži počutimo dobro in da se zavedamo svoje moči na dnevni ravni. Ta občutek moči je navadno zelo telesen, zato toplo spodbujam, da v svoji self-care rutini v prvi vrsti poudarimo (ali na novo ustvarimo) fizično aktivnost. Lahko gre za dnevni sprehod, obisk fitnesa, ples, 3-minutno raztezalno vajo, plavanje, pilates itn. Fizična aktivnost v nas sprosti določene hormone, ki nam pomagajo, da se počutimo dobro v svoji koži, hkrati pa nam pomaga oblikovati občutek fizične moči znotraj našega telesa.
2. Oblikovanje negujočega prostora
Visoko senzitivne osebe smo zelo dovzetne za svoje okolje. Zato je zelo pomembno, s čim se v vsakdanu obdamo in kako oblikujemo svoje fizično in nefizično okolje, v katerem obstajamo. Prostor nas lahko namreč neguje in navdihuje, ali pa obremenjuje. In če želimo ali potrebujemo več prostora za našo self-care rutino, ki nas bo navdala z občutki moči, miru, čutnosti in varnosti, potem moramo ta prostor dejansko ustvariti. To pa od nas zahteva, da prvo umaknemo tisto, kar nam ne služi, če želimo, da lahko vstopi novo.
Je trenutno v vašem okolju kaj, za kar veste, da mora iti stran?
3. Prazen čas je za visoko senzitivne osebe bistvenega pomena
Živimo v svetu, v katerem je težko najti čas za počitek, a zaradi narave našega živčnega sistema potrebujemo čas, ko se od nas nič ne zahteva, ko nihče ne govori z nami in ko je zunanjih dražljajev zelo malo. Takrat lahko naši možgani spustijo skozi naš »program« vse misli, občutke, vtise in refleksije, ki so potrebne za naše delovanje. Imeti moramo čas in prostor, da se lahko obrnemo vase in preprosto pustimo, da se v ozadju odvrti naš program procesiranja.
Če visoko senzitivne osebe tega praznega časa nimajo redno, njihov živčni sistem hitro preide v preobremenjenost.
4. Čutnost
Telesa senzitivnih so kot fino uglašen instrument, s katerimi moramo ravnati čuječe. Tukaj poudarjam predvsem čuten tempo, v katerem je dovolj varno, da se lahko fizično sprostimo, naravnamo nase in z zaupanjem živimo svoj ritem. Pri negovanju čutnosti nam lahko pomagajo prakse, ki vključujejo skrb za telo in aktivacijo različnih senzornih čutov, npr. kopanje v kadi, masaža, nega kože, aromaterapija, crkljanje z živalmi, kuhanje ali peka, delo na vrtu ter meditativne tehnike, ki so osredotočene na uporabo telesa kot medija za prizemljitev (npr. dihanje).
5. Nežna disciplina
Nekaj kar opažam pri senzitivnih je to, da nam rigidna in zahtevna disciplina nista blizu in ko gre za skrb zase, potrebujemo nežno rutino. Stroga pravila, kaj moramo početi, kje bi se morali prikazati in v kakšni intenziteti bi morali početi stvari, se v svetu, ki je že sam po sebi obremenjujoč s svojimi informacijami, zdijo posebej groba za našo rahločutnost.
Tukaj se poraja tudi vprašanje konsistentnosti – koliko in na kakšen način smo dejansko lahko redni in kontinuirani v naših izbirah skrbi zase, da nas le-te dejansko negujejo? Mogoče greste vsak dan za pol ure v naravo, ali si vsak dan vzamete 20 minut za vodeno vizualizacijo, ker je to nekaj, kar spada v kategorijo »se ne pogajam«. Mogoče si enkrat na 14 dni vzamete čas za uro terapije, ker opažate, da je to za vas najbolj optimalno. Pri drugih aktivnostih pa enostavno poslušate svoj občutek, kdaj vam npr. zapaše topla kad.
6. Narava
Narava s svojim nivojem dražljajev predstavlja prostor optimalne stimulacije, saj nas vrne na tisto točko, kjer se počutimo »najbolje«. Modrost naravnega sistema ja ta, da ne le resetira in umiri naše čute, ampak nas z svojimi lepotami in čudesi tudi nahrani.
Kateri del narave vam je najbolj blizu?
7. Voda
Čeprav je voda del narave, si v našem v repertoarju veščin skrbi zase zasluži povsem svoj razdelek. Že od nekdaj se uporablja pri obredih očiščevanja in ozdravljenja. Deluje pomirjevalno in nam v času stiske nudi čustveno razbremenitev. Pri tem bodimo pozorni na to, kako različne oblike vode delujejo na nas. Morebiti nam reka pomaga procesirati čustva in jih spustiti naprej, in medtem, ko lahko morje razširi našo odprtost za svet + poglobi intuicijo, jezero po drugi strani drži na mestu intenzivno doživljanje, za katerega se sicer zdi, da se zliva čez robove naših kapacitet.
8. Živali
Živali so lahko odlična čustvena podpora v našem vsakdanu. Še več, mnoge visoko senzitivne osebe razvijejo prav posebne vezi s svojimi kosmatimi spremljevalci ali pa v svojih stikih z živalmi zunaj v naravi opravijo nevidne izmenjave, ki omogočijo več, kot le čustveno podporo.
P. S. Kot otrok sem si močno želela, da bi lahko komunicirala z živalmi. Dolge minute sem zrla v oči svoji modrooki siamski muci, da bi mi končno razodela svoje misli in skrivnosti. Bila sem prepričana, da ve stvari, ki jih meni ni dano vedeti. Začuda je muca enako zavzeto zrla nazaj, dokler ni zaspala. 😊 Dve desetletji kasneje mi je v roke prišla simpatična knjiga »Learning Their Language«, avtorice Marte Williams, ki bi znala biti zanimiva vsem tistim, ki ste si mogoče v otroštvu delili enake želje in jih nesli tudi v odraslost.
9. Meje
V zadnjem času se je v družbi razpaslo specifično razumevanje tega, kaj pomenijo meje. Pogosto se jih namreč povezuje s tem, da drugi osebi rečemo »ne« ali da nekoga izključimo iz svojega življenja. Prvi primer nakazuje na to, da so razmejitve predvsem besedne, drugi primer pa na to, da so razmejitve radikalni in hladni vedenjski ukrepi. Nič od obojega ni nujno res, kajti meje so lahko izražene na uvideven in prijazen način. Zato je pri mejah bistvena naša notranja drža, ki se navzven lahko izrazi z besedami, obenem pa razmejitve v sebi vedno nosijo tudi akcijo oz. izbiro določenega vedenja.
Za senzitivne so najpomembnejše čustvene in relacijske meje, o katerih veliko govorimo v spletnem programu Sensitive.
10. Skrb za tisto, kar boli
Bistven korak na poti skrbi zase je ta, da poskrbimo za boleče dele svoje zgodbe. Pri tem nam pomaga odločitev, da negujemo dialog s svojo stisko in se naučimo odgovarjati nazaj z razumevanjem, sočutjem in prijaznostjo. V nasprotnem primeru nas lahko ista stiska drži nazaj, obteži našo izkušnjo senzitivnosti in težje realiziramo svoj potencial. Tako se ljudje velikokrat čutimo ujetnike svoje bolečine. Sprememba je mogoča, le pot do nje je treba najti, pri čemer nam je lahko v veliko podporo psihoterapija.
11. Varnost
Dokler ne izkusimo, da je okej in varno biti senzitiven, se skozi svet premikamo z občutkom drugačnosti in nerazumljenosti. Velikokrat opazim, da gredo senzitivni čez sebe, zato da bi se prilagodili. Toda nič kar nas ne spoštuje ali je za nas preveč, nam ne bo pomagalo krepiti občutka za varnost, saj se bomo počutili preveč izpostavljene.
Ste kdaj mesili kruh z drožmi? Potem zagotovo poznate proces, v katerem čakamo da se razvijejo močne glutenske vezi, ki bodo kruh naredile okusen in lepe oblike. Ta proces od nas zahteva potrpežljivost, med tem ko se v časovnih presledkih vedno znova vračamo k testu, tenkočutno opravljamo potege in prepogibe, brez da bi testo preveč raztezali in ga strgali. Sproti opazujemo, kako se kruh občuti v naših rokah in kako počasi razvija čedalje večjo elastičnost.
Enako je z našim notranjim življenjem, do katerega pristopamo z občutkom. Pomembno je, da imamo na razpolago čim več izkušenj, krajev in orodij, ki nam bodo postopoma pomagala ustvariti občutek varnosti in pripadnosti.
Vam je bila objava všeč in bi želeli več? To tematiko poglobimo v programu Sensitive.